Novo v Z500

OSNOVNI POJMI, KI SO UPORABLJENI PRI PREDSTAVITVI NAŠIH PROJEKTOV

Za predstavitev, kakor tudi za primerjavo posameznih projektov hiš uporabljamo standardne pojme za označitev površin, kakor tudi ostale kriterije, ki opredeljujejo lastnosti posamezne hiše. Vsi navedeni pojmi so usklajeni z mednarodnimi standardi na področju gradbeništva ( ISO-9836), tako, da je možna primerjava med vsemi projekti.

UPORABNA POVRŠINA
V skladu z mednarodnim standardom ISO 9836:2000 uporabno površino predstavlja seštevek vseh površin v hiši v finaliziranem stanju, pri katerih višina gotovega prostora presega 1,60 metra višine. V preteklosti so se za ta pojem uporabljala različna merila - z uporabo različnih faktorjev za površine nad določenimi višinami, vendar je ISO 9836 uvedel točno definicijo tega pojma. V mansardnih prostorih boste tako v naših tlorisih s črtkano linijo in napisom h=1,60m imeli označeno, kateri del površin zajema uporabna površina.

NETO POVRŠINA
Je seštevek vseh površin vseh prostorov v zgradbi, merjeno na talni površini, z upoštevanjem odbitka ometov oz. oblog, kakor tudi dimenzij zidov. Neto površina torej upošteva vse notranje dimenzije prostorov in na njeno vrednost ne vpliva ali je ta prostor celotne standardne višine ali ne. V neto površino gredo torej v mansardnih prostorih  celotne  površine v nominalni vrednosti, ne glede na to, ali je celoten ali samo del prostora v celotni standardni višini ali nižji. Povedano enostavneje - gre za seštevek površin talnih oblog v vseh prostorih v zgradbi.
ZAZIDANA TLORISNA POVRŠINA
To je pritlična površina obrisa zunanjih zidov zgradbe. Zazidana površina je površina zemljišča, ki ga pokrivajdokončana stavba. Zazidano površino določa projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče.

Vključeni niso:
1. Zgradbe ali deli zgradb, ki ne segajo nad površino zemljišča
2. Sekundarni deli (zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški nad vhodi,
vodoravni sončni zasloni, elementi cestne razsvetljave)
3. Površine pomožnih objektov (rastlinjaki, lope)

Vštevajo pa se npr. površine zimskih vrtov in drugih prizidkov.

SKUPNA POVRŠINA

To je površina vseh etaž zgradbe, merjena po obrisu zunanjih zidov, kakor tudi površina vseh elementov, ki izstopajo izven osnovne oblike objekta, kot so terase, zunanje stopnice, balkoni, arkade, dovozne poti, ki vodijo do garaže, itd

Skupna površina se pogosto zamenjuje z neto oz. uporabno površino.

PROSTORNINA

Prostornina oz. tudi  "volumen" prostorov, je zmnožek talnih površin z višino posameznih prostorov do višine stropa.Za izračun prostornine se torej uporablja površina prostora skupaj z njegovo višino. V mansardnih prostorih se uporablja vsakokratna  višina prostora, merjeno od tal do spodnjega roba stropne površine.

MINIMALNE DIMENZIJE PARCELE

Ta pojem v našem okolju ni enotno urejen na državni ravni , ampak, pogoje določa vsaka občina posebej, tako je potrebni pri določitvi, izbiri ali nakupu parcele biti pozoren na več elementov, da ne bi pozneje imel problemov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Tako je pomemben element v tem smislu odmik od meje sosednje parcele, kjer se praviloma jemlje kot minimalni odmik  zgradbe  od meje sosednje parcele ( za katerega ni potrebno imeti posebnega soglasja sosedov) - 4 metre. Posamezne občine uporabljajo tudi druge kriterije in sicer npr. faktor višine kapi.

V tej zvezi je pomemben faktor izrabe stavbnega zemljišča (faktor zazidanosti), katerega določa vsaka občina posebej in najpogosteje zahteva razmerje  40% : 60%, torej zazidana površina zgradbe ne sme presegati 40% površine celotne površine.

Ker so, kot je razvidno iz zgoraj navedenega, kriteriji od občine do občine zelo različni smo v našem katalogu in spletni strani shematično prikazali dimenzije parcele v odvisnosti minimalnega odmika od sosednje parcele, ki velja v večini primerov.

Natačni pogoji, k definirajo minimalne dimenzije parcele so razvidni iz vsakokratne lokacijske informacije oz. prostorskega akta.

OBMOČJE ZA DOLOČITEV STRANK
Območje za določitev strank se prikaže tako, da se na geodetskem načrtu ali na katastrskem prikazu vriše zaključen poligon, ki nastane s tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, in okrog njega vriše pas za določitev strank.
FAKTOR ZAZIDANOSTI
Faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največje etaže objekta nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči, upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.
VIŠINA ZGRADBE
Višina zgradbe je vrednost, ki jo dobimo kot razliko med najvišjo točko zgradbe in nivojem površine zemljišča (kota 0.0)
ERKER
Obstaja lahko več oblik erkerjev. Najbolj tradicionalen je pravokotni erker, v zadnjem času pa se kot najpogostejši uporablja - trapezni erker. Erkerji se razlikujejo tudi v lokaciji oz. konstrukciji, saj so lahko postavljeni kot stebri med okni, ali pa neodvisno od njih. Erker  ponavadi oblikuje dodaten prostor, ki omogoča dobro osvetlitev in panoramski pogled npr. v  jedilnici. Erker je mogoče nadkriti z dodatno strešno površino oz. napuščem, ali pa ga umestiti pod balkon, kot v primeru na sliki.

Erker je zelo koristen v arhitekturi, ker:

  • omogoča dodatno in izdatno osvetlitev notranjosti
  • razbije enostavne, ravne oblike prostorov in omogoči pridobitev novih površin;
  • diverzificira notranjost oz. omogoča optično ločitev prostora, ki mu lahko dodelite določeno funkcijo, na primer, kot za branje, jedilni kot ,....
Toda preden se odločite za izgradnjo erkerja v hiši je potrebno upoštevati nekaj omejitev, ki lahko povzročajo drugačen pristop pri gradnji:
  • povečava dimenzij hiše z erkerjem lahko povzroči težave z umestitivijo in odmikom od meje na ozkejših parcelah;
  • izvedba erkerja pri hiši podraži samo gradnjo, saj ne gre za povsem enostavno obliko, zahteva, pa tudi nadstandardno uporabo materialov ( okna, izolacija, kritina...);
  • vpliva na konstrukcijo ostalih elementov hiše (balkoni, streha, okna...);

FRČADA

Je del strešne konstrukcije, ki razbija njeno osnovno obliko in izstopa iz njenih osnovnih gabaritov. Ponavadi so v frčadah umeščena okna. Frčada nam ustvari dodatno površino oz. prostornino v mansardnem delu stavbe. Pomembna prednost frčade oz. mansardnih oken je, da daje možnost uporabe oz. vgradnje klasičnih oken, s tem pa dopušča dostop bistveno več svetlobe kot sicer. Vgradnja frčade oz. vgradnja mansardnih oken je pogosto edini način, da osvetlimo podstrešje oz. mansardo in jo napravimo tako funkcionalno in bivalno.

TERASA

To je površina v pritličju zgradbe, ki je vsaj z eno, še pogosteje pa z večimi površinami odprta proti zunanjosti. Običajno je dostopna iz delov hiše kot so dnevna soba, jedilnica ali drugih prostorov in pomeni prehodni prostor med hišo ter vrtom oz. dvoriščem. Lahko je omejena s stebri ali arkadami in nam omogoča, v kolikor je nadstrešena uživati v bivanju in neoviranem pogledu na zunanjost ter zaslombo pred neugodnimi vremenskimi vplivi, dež, veter, sonce...



pokaži